Hkrati s prispevkom Ne problem, mladi so lahko rešitev smo na spletu objavili tudi anketo Kako mladi vidimo svet. V njej smo mladim v starosti 15-29 let zastavili 12 vprašanj. Praktično vsa vprašanja so bila odprtega tipa, saj smo želeli, da mladi prosto govorijo o svojih pogledih na življenje. Nismo želeli izmeriti večinskega mnenja mladih. Iskali smo nove, sveže poglede generacije, ki je v družbi zelo hitro stigmatizirana. Spodaj so rezultati te ankete, ki jo je v nekaj dnevih izpolnilo 117 mladih.
V1: Kakšna je tvoja starost?
V2: Se strinjaš z naslednjim stavkom: "Vsi tako delajo/mislijo. Zato je prav, da tako delaš/misliš tudi ti?"
V3: Kaj občutiš, ko ti to kdo reče (npr. starši, učitelji, sovrstniki,...)?
Iz odgovorov v anketi veje močan odpor do tovrstnega pogojevanja. Glavni občutki so:
- Upor in kljubovanje: Mladi čutijo potrebo po ohranitvi lastne identitete in ne želijo biti “del črede”.
- Nerazumljenost in osamljenost: Mnogi imajo občutek, da njihovo osebno mnenje ali vrednote niso upoštevane. To vodi v občutek izolacije, čeprav so obkroženi z ljudmi. Kljub vsemu večina vztraja, saj imajo občutek, da bi drugače zatajili lastno identiteto.
- Pritisk in utesnjenost: Navedba “saj vsi tako delajo”, ustvarja težko breme pričakovanj družbe, da se je potrebno podrediti, čeprav mladi čutijo, da družbena norma ni skladna z njihovimi notranjimi občutji.
- Kritična presoja: Mladi večinoma izpostavljajo, da je potrebno ohraniti (lastno) kritično presojo in vzpostaviti lastna merila za preverbo, kaj je prav ali resnično.
Mladi so rekli (navedba nekaterih odgovorov):
- “Ko mi nekdo to reče se počutim pod pritiskom, ker imam občutek, da moje mnenje ni pomembno. Zdi se mi, kot da me ta oseba ne razume zato začnem dvomiti vase. Včasih me to tudi razžalosti, saj dobim občutek, da nimam svobode biti to, kar sem.” (15-19 let)
- “Začutim notranjo stisko, predvsem v predelu srca, in podvomim v lastne sposobnosti, namere in cilje, ki sem si jih zadal. Vendar vedno bolj to dojemam kot priložnosti za utrjevanje lastne prepričanosti.” (20-24 let)
- “Jeza ker je to ene vrste conditioning da postaneš isti kot vsi ostali. S tem zamrejo ideje.” (15-19 let)
- “Totalno se ne strinjam, mogoče me malo strigira, ker sem tako: kaj haha, če so vsi tako, potem mi res ni treba še meni biti… rada sem drugačna… se mi zdi, da ta trditev precej omejuje in se je \”ne bi smelo\” uporabljati, ob tem se malo počutim, kot bi mi zaprli mojo pot, ampak ko to opazim, se potem spomnim, da jo ustvarjam sama in ni važno, kaj govorijo/ delajo drugi…” (20-24 let)
V4: Kaj te ovira, da življenja ne zaživiš povsem po svojih željah?
Na podlagi odgovorov v anketi lahko ovire, ki mladim preprečujejo življenje po lastnih željah, razdelimo v tri glavne sklope:
1. Zunanje in sistemske ovire
To so dejavniki, na katere posameznik nima neposrednega vpliva, a močno krožijo njegovo svobodo:
- Pomanjkanje denarja in finančna nestabilnost: To je najpogosteje omenjena ovira. Mladi izpostavljajo, da brez finančnih sredstev ne morejo uresničiti svojih ciljev ali osamosvojitve.
- Šolski sistem in obveznosti: Šola je prikazana kot vir stresa in časovna omejitev, ki ne dopušča dovolj prostora za osebne interese in prosto raziskovanje.
- Družbena pričakovanja in norme: Mnogi čutijo pritisk družbe in pričakovanja po podrejanju.
2. Medosebni pritiski
Odnosi z drugimi ljudmi igrajo ključno vlogo pri omejevanju avtonomije:
- Mnenje drugih in okolice: Strah pred tem, kaj bodo rekli ljudje (tudi vrstniki), ali želja po ugajanju okolici močno zavira pristno izražanje.
- Pričakovanja staršev in avtoritet: Mnogi čutijo dolžnost, da sledijo poti, ki so jim jo začrtali drugi, namesto da bi izbrali svojo.
3. Notranje (psihološke) ovire
Gre za subjektivne občutke in osebnostne lastnosti, ki posameznika držijo nazaj:
- Strah pred neuspehom: Skrb, da ne bi bili dovolj dobri ali da bi naredili napako.
- Pomanjkanje samozavesti in motivacije: Občutek nesposobnosti za dosego ciljev ali pomanjkanje jasne vizije.
- Lenoba in ugodje: Nekateri priznavajo, da jih ovira lastna pasivnost ali pretirano prilagajanje trenutnemu udobju.
Mladi so rekli (navedba nekaterih odgovorov):
- “Ovira me kako družba funkionira. Za določen standard življenja ne moreš preko ustroja družbe.” (20-24 let)
- “Zavira me sistem, ki je nastavljen natančno tako da te popredalčka in spravi v linearno tabelo, medem ko smo ljudje nelinearna bitja.” (15-19 let)
- “Družba – veliko naporneje je živeti v neskladju z normami.” (15-19 let)
- “Strah pred neuspehom in kaj si drugi mislijo.” (15-19 let)
V5: Katere vrednote pogrešaš v današnjem svetu?
Rezultati kažejo na močan občutek odtujenosti v sodobni družbi. Mladi v tej anketi najbolj pogrešajo iskrenost, empatijo in medsebojno spoštovanje, kar nakazuje, da današnji svet dojemajo kot preveč površen, egoističen in materialistično naravnan.
Mladi pogrešajo predvsem:
- Iskrenost in poštenost: Ti besedi se pojavita največkrat. Mladi si želijo svet brez pretvarjanja.
- Zaupanje: Izposavljeno je, da je zaupanje med ljudmi porušeno.
- Prijateljstvo in ljubezen: Pogrešajo globoke, nesebične odnose.
- Empatija in sočutje: Želja po tem, da bi ljudje razumeli čustva drugih in si medsebojno pomagali.
- Spoštovanje in toleranca: Poudarek na sprejemanju drugačnosti in spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika.
- Pomoč drugim in solidarnost: Namesto tekmovalnosti si želijo sodelovanja in pripravljenosti pomagati brez pričakovanja povračila.
- Skromnost in hvaležnost: Nasprotje današnjemu materializmu in nenehnemu hlepenju po večjem/boljšem.
- Odgovornost: Prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja.
- Mir in tišina: Želja po umiritvi od nenehnega hitenja.
- Čas za bližnje: Da si ljudje dejansko vzamejo čas drug za drugega, brez motenj tehnologije (npr. telefonov).
Mladi so rekli (navedba nekaterih odgovorov):
- “1. Predvsem empatija in občutek za sočloveka: zdi se mi, da je danes zelo malo ljudi pripravljeno pomagati drugim brez pričakovanja nečesa v zameno. 2. Solidarnost za skupno dobro: preveč se osredotočamo nase in premalo na druge. Smo del neke skupnosti, ampak pogosto živimo preveč individualistično – samo kaj bo za nas dobro… 3. Dolgotrajnost in dolgoročnost: svet je pogosto usmerjen k hitrim in poceni rešitvam, želimo si instantnih rezultatov. Včasih pa je potrebna potrpežljivost in čas, da dosežemo resnične cilje.” (25-29 let)
- “Mirljubnost, vztrajnost tudi v primeru da nekaj narediš napačno. V sloveniji me predvsem moti to zavidanje v primeru uspeha in posmehovanje v primeru neuspeha.” (15-19 let)
- “ljubezen, iskrenost, poštenost, dobronamernost, sočutnost, spoštovanje do sočloveka, držanje obljub, nesebično delovanje, povezovanje v skupnosti, sodelovanje, nudenje pomoči iz nesebičnih razlogov…” (15-19 let)
- “Sodelovanje, spoštovanje, iskrenost, svobodna volja.” (15-19 let)
V6: Ali ti v življenju upaš biti drugačen/a? Če tako misliš, napiši na kratko kako vidiš to svojo drugačnost?
Za mlade v tej anketi biti drugačen ne pomeni nujno biti “upornik”, temveč pomeni avtentičnost. To je zmožnost ohraniti svojo osebno identiteto v svetu, ki nenehno pritiska k poenotenju.
Ključne ugotovitve:
1. Odnos do drugačnosti
Večina anketirancev na vprašanje odgovarja pritrdilno (“Da”), vendar svoje drugačnosti ne vidijo v ekstremnih dejanjih, temveč v notranji drži in zvestobi samemu sebi.
2. Kako mladi vidijo svojo drugačnost?
Svojo edinstvenost opisujejo skozi več vidikov:
- Lastno razmišljanje: Poudarjajo, da ne sledijo slepo množici, ampak si oblikujejo lastno mnenje, tudi če je to v nasprotju z večino.
- Vrednote in prioritete: Nekateri svojo drugačnost vidijo v tem, da cenijo stvari, ki so vrstnikom morda manj pomembne (npr. globlji pogovori namesto površinskih zabav).
- Slog izražanja: Manjši del odgovorov se nanaša na zunanji videz ali specifične hobije, ki odstopajo od povprečja.
- Sprejemanje sebe: Drugačnost razumejo kot pogum, da pokažejo svojo pravo naravo brez strahu pred obsojanjem.
3. Ovire pri izražanju drugačnosti
Čeprav si “upajo” biti drugačni, odgovori nakazujejo na prisotnost določenih strahov:
- Strah pred nesprejetostjo: Skrb, da bi bili zaradi svoje drugačnosti izključeni iz družbe.
- Notranji boji: Nekateri priznavajo, da je biti drugačen včasih naporno, saj zahteva nenehno zagovarjanje svojih stališč pred okolico.
Mladi so rekli (navedba nekaterih odgovorov):
- “Že celo svoje življenje me žene naprej misel, da hočem biti izviren, neponovljiv in unikaten. Ne maram slediti trendom, se ravnati po načelih družbe in slepo slediti ostalim. Najpomembnejše mi je v življenju to, da ostanem zvest sebi.” (20-24 let)
- “Ja, ne maram kalupov ali vnaprej določenih pričakovanj o tem, kakšen moraš biti. Predvsem poslušam sebe in svoje želje. Nikoli nisem rada počela stvari, ki so mi bile strogo naročene – ne maram ukazovanja. To pa ne pomeni, da jih nisem naredila; sem, vendar vedno po svojih načelih in na svoj način. Mislim, da je moja drugačnost predvsem v tem, da sem zelo empatična. Vedno poskušam razumeti ljudi in njihovo ozadje – zakaj so odreagirali tako, kot so. Sem tudi velika sanjačica; pogosto slišim, da so moji cilji neuresničljivi. A meni se zdi, da je pomembno le, da vanje vložiš pravo energijo, delaš na njih in pustiš, da se stvari poklopijo, kot se morajo.” (25-29 let)
- Imam dva pogleda na to saj sem veliko mojega odraslega življenja preživela v tujini (VB) in opazila, da je veliko lažje biti tam \’drugačen\’ kot v Sloveniji. Naj bo to izražanje prek oblačenja ali kakoršna koli neuro netipičnost. Opazila sem, da je veliko manj ljudi, ki te bodo v VB recimo na avtobusu postrani gledali, če se ne zlivaš z drugimi ljudmi. Medtem, ko sem izkusila to buljenje (predvsem iz strani starejših) večkrat, ko sem se samo malo drugače oblekla. Tako, da bi rekla, da veliko manj izpadam v Sloveniji. (25-29 let)
- “Do neke meje. Še vedno se ravnam po nekih mejah, ki so mi jih postavili starši in se skladajo s pričakovanji družbe. Drugače pa si upam povedati svoje mnenje, a bolj kot ne samo med bližnjimi ljudmi.” (15-19 let)
V7: Kako si predstavljaš idealno službo/delavnik?
Iz odgovorov mladih je mogoče izluščiti naslednje:
1. Narava dela in okolje
Idealna služba zanje ni le vir dohodka, ampak prostor za osebno izpolnitev:
- Dinamika in raznolikost: Ne želijo si monotonega pisarniškega dela; delo mora biti zanimivo in ustvarjalno.
- Dobri medosebni odnosi: Sproščeno vzdušje, razumevajoči nadrejeni in sodelavci, s katerimi se razumejo.
- Smiselnost: Želijo opravljati delo, ki jih veseli in v katerem vidijo širši pomen ali prispevek k družbi.
2. Svoboda in avtonomija
Mladi si želijo biti “sami svoji šefi” ali vsaj imeti visoko stopnjo zaupanja:
- Manj kontrole: Odpor do nenehnega nadzora.
- Rezultati namesto ur: Poudarek na opravljenem delu in ne na fizični prisotnosti v pisarni “od osmih do štirih”.
3. Materialna in moralna varnost
Čeprav denar ni edini motiv, ostaja pomemben dejavnik:
- Pošteno plačilo: Plača, ki omogoča dostojno življenje in neodvisnost, ne le golo preživetje.
- Cenjenost in spoštovanje: Želijo si, da je njihov trud opažen in da njihovo mnenje šteje.
4. Prilagodljivost in ravnovesje (Work-Life Balance)
To je najpogosteje izpostavljena prioriteta. Mladi si želijo:
- Krajši delovni čas: Veliko odgovorov omenja 6-urni delovnik ali 4-dnevni delovni teden.
- Prilagodljiv urnik: Možnost, da si sami razporedijo delo in začnejo kasneje (npr. ob 9. ali 10. uri).
- Delo od doma: Priložnost za hibridno delo, ki zmanjša čas za vožnjo.
Mladi so rekli (navedba nekaterih odgovorov):
- “Svobodna izbira glede tega ali delam v pisarni ali remote – pri čemer remote ne pomeni nujno le delo od doma temveč od kjerkoli. Ure dela niso omejene oziroma točno določene (npr. 9.00-17.00) temveč po potrebi in želji. Možnost tudi 4dnevnega tedenskega delovnika vkolikor uspeš vse narediti od pon-čet, si v petek prost ali v ponedeljek. Torej podaljšan vikend. Možnost pretvarjanja nadur v proste delovne dni, če se denarno ne izplačujejo. Jasna opredelitev kako in kdaj napreduješ, kaj to finančno pomeni.” (25-29 let)
- “Načeloma sem zelo zadovoljna s svojo službo. Je polna zanimivih izzivov, sama izbiram, katerim projektom se bom posvetila, in sodelujem z zelo prijetnimi ljudmi. Predvsem mora bit nekaj razgibanega, da je vsak dan nek nov izziv. Ne maram, monotonega dela. Edino, kar me nekoliko moti, je delovni čas – ne maram strogih časovnih omejitev. Moja “sanjska služba” bi bila takšna, da bi si sama razporedila, kdaj delam. Da bi se lahko zjutraj odločila za nekaj ur prostega časa in nato zvečer opravila, kar je potrebno. Verjetno to izhaja iz tega, da ne maram, ko mi kdo natančno določa, kdaj moram delati.” (25-29 let)
- “Zelo razgiban, nemonoton, brez barikad, ovir in omejitev z vnaprej-določenim urnikom. Tak, ki spodbuja lastno motivacijo/iniciativo in željo po delu. Tak, ki omogoča odmor/dopust, ko to potrebuješ. V nekem smislu spontan.” (20-24 let)
- “Imela bi službo, ki mi je všeč, se ob njej zabavam in mi ne predstavlja bremena. Prav tako bi sama razporejala svoj čas in delovnik kot bi meni ustrezalo. Želela bi da se v službi s sodelavci dobro razumem.” (15-19 let)
V8: Kako doživljaš trenutni šolski sistem? Kaj bi v šolskem sistemu spremenil/a, odvzel/a ali dodal/a?
Mladi si želijo šolo, ki bi bila priprava na življenje in ne le “tovarna ocen” in sredstvo za učenje podrejanja sistemu. Želijo si šolo, ki bi spoštovala, identificirala in razvijala njihove talente in skrbela za duševno rast.
1. Doživljanje trenutnega sistema
- Visoka stopnja stresa: Šola je vir nenehnega pritiska zaradi ocen, tekmovalnosti in prevelikih pričakovanj.
- Preobremenjenost: Mladi čutijo, da imajo preveč snovi in premalo prostega časa za osebni razvoj ali počitek.
- Nerednost in neučinkovitost: Sistem vidijo kot tog, osredotočen na učenje podatkov na pamet (“piflanje”), ki se hitro pozabijo.
- Odtujenost: Primanjkuje pristnega odnosa med učitelji in učenci; učitelji so pogosto videni kot zgolj “izvajalci programa”.
2. Kaj bi spremenili ali odvzeli?
- Zmanjšanje količine snovi: Odstranitev nepotrebnih, podrobnih podatkov, ki v vsakdanjem življenju niso uporabni.
- Spremeba načina ocenjevanja: Manj poudarka na številčnih ocenah in več na dejanskem znanju ter sprotnem napredku.
- Krajši šolski dan: Predlogi za kasnejši začetek pouka in manjše število ur na dan, da bi ostalo več energije za popoldanske dejavnosti.
- Manj domačih nalog: Odvzem obveznosti, ki šolsko delo prenašajo v domove in prosti čas.
3. Kaj bi dodali?
- Uporabna življenjska znanja
- Več praktičnega dela: Namesto teorije si želijo učenja skozi izkušnje, projekte in obiske v realnem delovnem okolju.
- Individualni pristop: Možnost izbire predmetov, ki posameznika dejansko zanimajo, že v zgodnejših letih.
- Boljši odnosi: Več poudarka na empatiji, komunikaciji in razumevanju znotraj šolske skupnosti.
Mladi so rekli (navedba nekaterih odgovorov):
- “Precej slabo. Rigidno, temelji na strahospoštovanju, pogosto nerelevantno. Odvzela bi seminarske naloge in siljenje v javno nastopanje. Dodala bi več ustvarjalnih elementov, manj piflanja, več iznaljdljivosti, reševanja problemov na različne načoine, case-studyje iz resničnega sveta. Logika in argumentacija. Več psihologije, duhovnosti in tudi razumevanja ekonomije, davkov in drugih življenjih stvari.” 25-29 let
- “Ta zavira razvoj posameznika in ga omejuje do najvišje možne stopnje. Pritisk, ki se ustvarja nad učenci je prekomeren, kar se velikokrat tudi pokaže pri zlomih otrok. Spremenila bi sistem ocen.” 15-19 let
- “Ko pomislim, koliko truda in časa sem vložil v šolsko učenje, me spreletita tako žalost kot sram, ko se zavem, da se nisem naučil praktično nič pametnega in uporabnega za življenje. Edina uporabnost v smislu je \”treniranje možganov\” pa še to dojemam bolj kot zmožnost repeticije in ne dejanskega logičnega, konstruktivnega mišljenja/sklepanja. Le kaj mi nuca zmožnost ponavljanja za profesorjem, če se v življenju redno srečujem s popolnoma novimi situacijami, informacijami, zadevami, ki od mene zahtevajo zmožnost logičnega sklepanja. Žalost me spreleti, ko iz dneva v dan ugotavljam, koliko stvari je v življenju za zvedit in koliko informacij nam je na voljo, ki smo jih v celoti zanemarjali v šoli. V bistvu lahko kreatorjem našega šolskega sistema čestitam, da so uspeli napraskati toliko neuporabne navlake (informacij). Tudi to je po svoje uspeh;) Torej, v moji šoli, bi bili otroci v celoti usmerjeni k praktičnim nalogam, ki spodbujajo bujno mišljenje in razvijajo zmožnost logičnega sklepanja in konstruktivnega mišljenja – zmožnost iskanja rešitev v življenju. Deloma, bi se usmeril tudi v pridobivanje splošne razgledanosti, ampak bolj v razvijanju sposobnosti za iskanje in povezovanje informacij. Poudarek bi bil na spodbujanju kreativnosti (mnoge praktične vaje, igrice…), čustvenemu izražanju, razvoju komunikativnih sposobnosti in izražanja mnenj… Želel bi si, da bi se otrok po šolanju počutil samozavestno, odločno, da bi bil samoiniciativen in ambiciozen – željan življenja, inteligenten na področju komunikacije, kreative, logičnega mišljenja/iskanja rešitev, pomnjenja in iskanja informacij… Želel bi si, da bi imel ustvarjen objektiven in subjektiven pogled na svet.. Tukaj bi se dalo še in še debatirati…” 20-24 let
- “Ne obremenjujem se z njim preveč, a vseeno bi lahko dodali kakšne predmete oziroma učne sklope v katerih bi se učili osebnostne rasti in prakticirali različne tehnike za soočanje s stresom in težavami, ter da bi dali poudarek na življenju v družbi, kjer so glavna načela strpnost moralnost in medsebojna podpora, ter učenje pravičnih volilnih sistemov in državne ureditve.” 15-19 let
V9: Kako pomembno se ti zdi, da v življenju ustvarjaš in deluješ tam, kjer si nadarjen/a?
Večina odgovorov se začne ali konča z besedami “zelo pomembno” ali “ključno”. Mladi vidijo razvijanje lastnih talentov kot osnovo za kakovostno življenje.
Mladi so rekli (navedba nekaterih odgovorov):
- “Zelo, ker te tako delo, tudi če je kdaj naporno, na dolgi rok osrečuje in ti daje občutek izpolnjenosti in samoaktualizacije.” 20-24 let
- “Zelo. Tako lahko opravljaš koristno delo zase in za druge.” 15-19 let
- “Ekstra zelo, to se mi zdi smisel življenja :)” 20-24 let
- “Zelo pomembno, saj v tem uživam.” 15-19 let
V10: Kako bi ti lahko pomagali, da bi lažje identificiral tisto kar te veseli oz. zanima?
Glavno sporočilo mladih je: “Pustite nam poskusiti.” Namesto govorjenja o prihodnosti si želijo konkretnih priložnosti, da se v njih preizkusijo, ter mentorje, ki bi jih pri tem podpirali, ne pa usmerjali le na podlagi šolskega načrta.
Podrobneje mladi govorijo o naslednjih vsebinah:
1. Več praktičnega preizkušanja in izkušenj
To je najpogosteje omenjena želja. Mladi menijo, da teorija ni dovolj za odkrivanje strasti:
- Obiski podjetij in delovnih mest: Želijo si videti, kako delo dejansko poteka v praksi.
- Praktične delavnice: Več učenja skozi delo, kjer bi lahko neposredno preizkusili različne veščine (npr. obrtna dela, tehnologija, umetnost).
- Srečanja s strokovnjaki: Pogovori z ljudmi, ki že opravljajo določene poklice, da bi dobili realno sliko o prednostih in slabostih dela.
2. Svetovanje in pogovor (Mentorstvo)
Mladi si želijo večje podpore s strani odraslih, ki bi bila bolj osebna in manj formalna:
- Kakovostno karierno svetovanje: Več pogovorov o možnostih, ki niso omejeni le na šolske ocene.
- Spodbuda okolice: Namesto pritiska k določenim poklicem si želijo spodbudo pri raziskovanju tistega, kar jih dejansko veseli.
3. Več časa in manj šolskega pritiska
Mnogi odgovori nakazujejo, da so mladi preveč zasedeni s šolskimi obveznostmi. Manjka jim časa (in prostora), da bi lahko razmišljali o sebi:
- Prosti čas za hobije: Poudarjajo, da bi lažje odkrili svoje interese, če ne bi lahko vsebine raziskovali skozi hobije.
- Raziskovanje brez strahu pred napako: Želijo si okolja, kjer bi lahko nekaj preizkusili in nato opustili, če ugotovijo, da jih ne zanima, ne da bi se to štelo za neuspeh.
4. Izpostavljenost novim področjem
Mladii si želijo širšega nabora informacij o tem, kaj sploh obstaja.
- Predstavitve manj znanih poklicev: Menijo, da poznajo premalo možnosti, zato bi jim pomagalo, če bi jim nekdo predstavil raznolikost današnjega trga dela.
Mladi so rekli (navedba nekaterih odgovorov):
- “Srečanje s strokovnjaki določenih dejavnosti, ki so entuziastični glede svojega dela.” 15-19 let
- “Skozi pogovor in prakso. Skozi prava vprašanja in spodbudo da preizkusim stvari.” 25-29 let
- “Z več različnimi izkušnjami, delavnicami in pogovorom o interesih…” 15-19 let
- “Dali bi nam teste oz. vprašalnike, s katerimi bom ugotovila, kaj me zanima.” 15-19 let
V11: Kaj bi ti pomagalo, da bi lažje sledil svojim talentom in željam?
Mladi vidijo pot do uresničitve svojih talentov skozi finančno neodvisnost, več prostega časa in okolje, ki bi namesto kritik ponujalo iskreno spodbudo.
1. Finančna in materialna podpora
To je najpogosteje izpostavljeno. Mladi čutijo, da so njihovi talenti pogosto povezani s stroški, ki jih sami ne morejo kriti:
- Denar in štipendije: Veliko odgovorov izpostavlja potrebo po finančnih sredstvih za opremo, tečaje ali preživetje med razvijanjem talenta.
- Finančna podpora države ali staršev: Želijo si sistemsko urejeno pomoč, ki ne bi bila odvisna le od dobre volje staršev.
- Večja dostopnost: Cenejši dostop do dejavnosti in prostorov za ustvarjanje.
2. Notranji dejavniki in osebnostne lastnosti
Mladi povedo, da so nekatere ovire tudi znotraj njih samih:
- Večja samozavest in motivacija: Mnogi menijo, da bi lažje sledili željam, če bi bolj verjeli vase in imeli več notranje moči za vztrajanje.
- Manj strahu: Predvsem strah pred neuspehom in strah pred tem, “kaj bodo rekli drugi”.
- Disciplina in organizacija: Nekateri izpostavljajo, da bi jim pomagalo boljše upravljanje s časom.
3. Podpora okolice in mentorstvo
Zunanja spodbuda igra ključno vlogo pri njihovi vztrajnosti:
- Spodbuda in razumevanje: Želijo si, da bi jih okolica (družina, vrstniki, učitelji) podpirala, namesto da jih odvrača ali sili v varne, uhojene poti.
- Pomoč pri identifikaciji talentov: Nekateri potrebujejo nekoga, ki bi jim pomagal ugotoviti, v čem so dejansko dobri.
- Vzorniki: Pogovor z ljudmi, ki jim je uspelo na podobnih področjih.
4. Sistemske in časovne spremembe
Šolski in družbeni sistem sta videna kot omejujoča dejavnika:
- Več časa: To je eden najpogostejših odgovorov. Zaradi preobremenjenosti s šolo jim zmanjkuje energije za hobije in talente.
- Manjši poudarek na ocenah: Želja, da bi šola bolj spodbujala individualne talente in manj zahtevala piflanje snovi, ki jih ne zanima.
- Možnost preizkušanja: Več praktičnega dela v šoli ali izven nje.
Mladi so rekli (navedba nekaterih odgovorov):
- “Mogoče par ljudi, ki je šlo čez podobne korake kot jaz, v zvezi s samostojno potjo in postavljanje temeljev le-te, da lahko zares zaživi in postane dolgoročna; kakšna srečanja/ tečaji/ predavanja, brezplačni/ po študentski ceni, ki bi dali jasne korake, kako razširiti svoje poslanstvo v svet, na človeški način – v smislu tehnično, izvedbeno, odpiranje svojega podjetja, organizacije… vse to na enem kupu, ker zdaj je vse povsod, ene informacije tam, druge drugje in najbolj, iskreno, pomaga chat gpt, ker vse informacije pač združi na enem mestu… in seveda tudi finančna podpora – se mi zdi, da je za mlade precej nedopstopno odpiranje svojega podjetja, sploh če smo še študenti, ker je vse skupaj samo preveč drago z vsemi prispevki… podpora države, pri spodbujanju mladih, da ustvarjajo na svojem, bi bila v bistvu kar kul.” 20-24 let
- “Bolj raznolik šolski urnik/ možnost spreminjanja predmetov glede na naši interese in zmožnosti.” 15-19 let
- “Podpora okolice, manj strahu pred neuspehom, več različnih priloznoszi kjer se lahko preizkusim.” 15-19 let
- “Več časa za kreativno delo in manj zahteve po odgovorih na točno isti način, kot narekuje skripta.” 15-19 let
V12: Kaj bi nam še želel sporočiti?
Tukaj je nekaj sporočil mladih, tokrat brez navedb starostnih skupin:
- “Luštna anketica! Hvala pa se veselim, kaj nastane :)”
- “Se mi zdi pomembno delo na tem področju, ki ga raziskujete :)”
- 🫶🏽
- “Zelo pomembno se mi zdi mlade učiti življenje brez predsodkov. Vse kar se ti zdi tuje/cudno, bi moglo biti razumljeno kot” še ne spoznano”, ne kot splošna resnica.”
- “Da nikoli ne obupate,pa da vas nikoli ne ovirajo osebe okrog vas”
- “Da, potrebujemo več poslušanja in priloznost, da izrazimo svoje ideje”
- “Da se mi zdi zelo revolucionarna ideja, kar želite ustvariti in upam, da vam bo uspelo!”
- “Supr da vam je mar za nase mnenje pa to kar delate je supr”
- “Srečno”
- “da smo mladi preveč obremenjeni, da nihče tega ne vidi/nam govori da nam ni tako hudo, da so imeli vsi tako hudo čeprav temu ni tako ampak se nihče tega ne zaveda, ker se odrasli smilijo samim sebi”
- “Najstniki imajo zaradi treningov in sole ekstremno veliko stresa na katerega nekateri niso navajeni kar iz nic. Taki najstniki se pogosto znajdejo v depresiji in na splosno z mentalnimi tezavami. Mogoce, bi malo vec casa posvetili socialni podpori, ki bi dala najstnikom tak obcutek varnosti, da bi se vsak lahko s tem pomagal.”
- “Hvala za tole anketo. Upam, da se iz tega izcimi kaj koristnega.”
- “Če boste res naredili te delavnice, se bom s sestro z ogromnim veseljem pridružil. Že dolgo sama razmišljava, da bi naredila take, ampak ni bilo možnosti. Sem presenečen, da nekdo dejansko razmišlja o problemih sveta in hoče ga popravljati. Hvala vam.”
Klemen Rangus
