Kako dam odpoved?
Vsebina je sestavljena iz izsekov in povzetkov dveh dobrih prispevkih na to temo. Prvi je na voljo tukaj, drugi pa tukaj. Cilj prispevka je samo olajšati formalno izpeljavo odpovedi zato privzemamo, da si o razlogih zanjo temeljito razmislil in tudi sprejel trdno odločitev. da jo boš izpeljal.
Preden daš odpoved
Pred uradno izročitvijo odpovedi delodajalcu je smiselno poiskati svojo pogodbo o zaposlitvi in preveriti naslednje:
- Koliko traja odpovedni rok?
- Kakšna so določila konkurenčne klavzule (če jo v pogodbi imaš)?
- Ostala pogodbena določila o odpovedi.
- Pogodbena določila o nadurah in dopustu.
- Druga relevantna pogodbena določila.
Kako napisati odpoved?
- Glava – tvoji podatki, kraj in datum, podatki o delodajalcu;
- Jedro
- zadeva – redna/izredna odpoved delovnega razmerja;
- vsebina – spodaj podpisani (tvoji podatki) redno/izredno odpovedujem pogodbo o zaposlitvi z oznako (XZ) sklenjeno dne (dan mesec leto). Če gre za izredno odpoved je nujno navesti še razlog izredne odpovedi (možne razloge glej spodaj). Pri redni odpovedi tega ni potrebno, je pa navedba razloga dober korak v smeri ohranjanja korektnih odnosov. Pomembno je, da tukaj ostaneš miren in svoje mnenje izraziš na spoštljiv način. Dober primer bi bil, da napišeš, da si želiš novih izzivov, ali pa da potrebuješ spremembo.
- Zaključek – (morebitna) zahvala trenutnemu delodajalcu za pridobljene izkušnje in pridobljeno znanje, (morebitna) želja po skrajšanju odpovednega roka, tiskana ime in priimek ter lastnoročni podpis.
Izredna odpoved
Izredna odpoved je možna, če meniš, da tvoj delodajalec krši pogodbo o zaposlitvi, še posebej, če gre za hujše kršitve. V tem primeru si upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, nadomestila za brezposelnost in odpravnine. Rok za podajo izredne odpovedi je 30 dni od dneva, ko je bila ugotovljena kršitev delodajalca.
Po 111. členu ZDR-1 si do izredne odpoved upravičen v naslednjih primerih:
- če ti delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in ti tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- če ti ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in ti delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- če ti delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma ti je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
- če ti delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
- če ti delodajalec tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
- če ti delodajalec ni zagotovil ustreznih pogojev za varnost in zdravje pri delu in si od delodajalca predhodno zahtevali odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
- če ti delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1,
- če ti delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. ZDR-1.
