Novodobni otroci – prinašalci sprememb

Ste tudi vi opazili, da je vedno več otrok drugačnih? Rojevajo se z novimi potenciali in z drugačnim pogledom na svet. Ne podrejajo se slepo različnim avtoritetam, kar večino družbe spravlja ob pamet. Avtoriteti (starši, učitelji, državni uradniki, zdravniki, …) novodobni otroci zaupajo samo, če jo kot tako prepoznajo skozi lastne kriterije. Prej jo preizkusijo. Drznijo si vprašati, podvomiti in izraziti nestrinjanje. Tudi uprejo se. V sebi čutijo drugačno normalnost od tiste, ki jim jo predstavljamo v družbi. Takšne otroke bo zelo težko ukalupiti in postaviti v tradicionalne družbene vloge, vloge slepih sledilcev. Verjamemo celo, da to ne bo mogoče, kar bo nepreklicno spremenilo družbo v kateri živimo. Otroka sicer lahko začasno”zlomimo” in ga s pozicije moči v marsikaj prisilimo. Nekaj časa se bo silovito upiral, na koncu pa bo (podzavestno) izbral eno od naslednjih možnosti:

• Umaknil se bo v svoj (notranji) svet in tam ostal. Do kdaj? Vsaj do takrat, dokler ne bo zaznal, da obstajajo realni pogoji, da zaživi svojo normalnost. 
• Začel bo dvomiti v svoje lastne instinkte in v svojo zaznavo sveta.

Če je prva možnost za starše izredno naporna in frustrirajoča, ker otrok navadno zavrača tudi njihovo prisotnost, je v resnici za otroka boljša. Otrok je očitno tako močan, da bo zmogel ostati zvest svojim notranjim instinktom. Pri drugi možnosti pa se bo otrok od teh instinktov odrezal in začel “sesuvati sam vase”.  V tem stanju bo začel graditi prepričanja, da drugi vedo več od njega,  da so sposobnejši, vrednejši.