Ustvarjalnost je ključna človeška lastnost, ki premika meje mogočega. Počiva na domišljiji in nam ljudem omogoča, da znamo stopiti “iz škatle” in iskati vedno nove rešitve. Kot pravi Sir Ken Robinson, mednarodno priznani svetovalec o izobraževanju v dokumentarcu Abeceda, brez nje ne bi bilo izrednega vzpona človeške kulture. Ljudje smo izumili podjetništvo, industrijsko revolucijo, klasično glasbo, hiphop, kvantno mehaniko, teorijo relativnosti, reaktivni motor, pametne telefone, samovozeča vozila. Se bo siloviti razvoj nadaljeval? Zna biti, da ne. Vse več je namreč znakov, da ustvarjalni potencial v populaciji upada.
Leta 1968 je NASA dr. Georgu Landu in Beth Jarman naročila, naj razvijeta test, s katerim bodo lahko merili ustvarjalni potencial znanstvenikov in inženirjev. Razvila sta test divergentnega mišljenja. Divergentno mišljenje sicer ni ustvarjalnost, je pa njena ključna komponentna. Pomeni zmožnost posameznika, da za določen problem najde čim več možnih rešitev.
Razviti test je NASI dobro služil, sama raziskovalca pa je tema prevzela in sta z delom nadaljevala. Želela sta podrobneje raziskati:
- Od kje ljudje črpamo ustvarjalnost in
- zakaj so določeni ljudje bolj ustvarjalni kot drugi?
Zamislila sta si longitudonalno študijo, s katero sta v petletnih časovnih razmakih testirala raven divergentnega mišljenja pri istih 1600 otrocih. Rezultati so ju presenetili. Ugotovila sta namreč naslednje:
- Otroci 3-5 let: Raven genialnosti je doseglo 98% testirancev.
- Otroci 8-10 let: Raven genialnosti je doseglo 32% testirancev.
- Otroci 13-15 let: Raven genialnosti je doseglo 10% testirancev.
- Kot kontrolno skupino so testirali še 200.000 odraslih, starejših od 25 let. Raven genialnosti je doseglo samo 2% testirancev.
1. Vsi se rodimo z izrednimi ustvarjalnimi zmožnostmi.
2. Pri večini se ta sposobnost izgubi.
