Kje je tvoja pozornost?

Pred začetkom 1980ih je veljalo, da smo, kar se možganov tiče, precej determinirani. Genska predispozicija je postavila okvir, znotraj katerega so se možgani razvijali in to le v času otroštva in adolescence. Ko si bil star okoli 20 let, se je razvoj možganov ustavil in vse skupaj je bila samo še pot navzdol. Veljalo je namreč, da od takrat dalje možgani niso bili več sposobni obnavljati odmrlih delov.

Raziskave, ki so sledile, so k sreči pokazale drugačno sliko. Danes vemo, da so možgani v resnici organ, ki ima neverjetne sposobnosti za nenehen razvoj. Razvijajo se ves čas, spreminjajo svojo strukturo in delujejo tako, kot jih usmerjamo. Vse to pa je v resnici precej bolj v sozvočju s tem, kar so o potencialu in razvoju človeka govorile starodavne tradicije.

Kako se možgani razvijajo je najlažje razumeti na poenostavljnem primeru. Recimo, da želiš postati glasbenik in začneš izvajati aktivnosti v to smer. Možgani te bodo podprli na naslednje načine:

1. Število možganskih celic v delih, ki so zadolženi za te aktivnosti, bo začelo naraščati.
2. Dramatično se bo povečalo število povezav med temi celicami.
3. Možganske celice, ki mejijo na ta področja, bodo “rekrutirane” in postavljene v novo vlogo.

Ključno torej je: Razvoj bo šel v smeri tvoje pozornosti.

Dva dela možganov sta še posebej zanimiva. To sta:

• Limbični sistem in
• Prefrontalni korteks

Glede na to, kako razvita sta in kakšna je njuna medsobojna interakcija bo namreč v veliki meri determiniralo:

1. Kdo si;
2. Kakšno je tvoje obnašanje;
3. Kakšni so tvoji prevladujoči miselni procesi.

Prefrontalni korteks

Prefrontalni korteks na drugi strani predstavlja najbolj razviti del človeških možganov. Samo redke živali (sesalci), npr. delfini, so tiste, pri katerih lahko najdemo neko primitivnejšo obliko teh možganskih struktur. Zmožnost človeka, da je srečen in uživa življenje je v veliki meri odvisna od razvitosti prefrontalnega korteksa.  Moč volje, sposobnost koncentracije, kreativnost, sreča so samo nekatere lastnosti, ki se nadzorujejo v tem delu možganov.

Ko znanstveniki preučujejo možgane ljudi, ki jih muči depresija, tesnoba, težave povezane s spanjem ali imajo prevladujoče negativne miselne vzorce ugotavljajo, da imajo ti ljudje zelo aktivne limbične sisteme, njihovi prefrontalni korteksi pa so mirni.

Kaj torej lahko naredimo, da zgodbo obrnemo? (okrepimo prefrontalni korteks in uravnotežimo limbični sistem)

Zdaj vemo, da bodo možgani vedno sledili naši pozornosti. Ves čas nadzorujejo kaj počnemo in nas pri tem poskušajo podpreti. Pri tem pa so nevtralni. Ne presojajo, kaj je za nas dobro in kaj ne. Če se npr. veliko časa vdajamo agresiji, jo spremljamo (npr. TV)  in ostajamo v tem vzorcu, nas bodo možgani “podprli”, prilagodili svojo strukturo, delovanje in nam omogočili, da bomo lahko še bolj agresivni. Če pa se na drugi strani odločimo, da bomo postali sočutni in dobronamerni do drugih ljudi in to začnemo živeti, pa nam bodo možgani omogočili, da bomo razvili te lastnosti.

Se pravi prva in najpomembnejša je odločitev, da si želimo spremembe. Pospremiti jo je seveda potrebno s konkretnimi aktivnostmi, ki bodo prepričljiv signal možganom, da se bodo pričeli adaptirati na našo novo realnost. Še prej pa je potrebno iz življenja začeti izločati stvari, ki nam ne služijo več.

Razmisli:

Čemu namenjaš glavnino energije v svojem dnevu?

V kakšnih mislenih vzorcih si ujet večino časa? 

Kakšna so prevladujoča čustva in občutki?

 Za to je potrebno nekaj volje in energije. Najpomembneje pa je, da se odločimo in pri novi smeri vztrajamo.